Takrat sta uravnotežena prehrana in aktivnost zelo pomembna dejavnika za prehranske navade in optimalno zdravje kasneje v življenju (Koletzko in sod., 2017).

Doječe matere naj bi se prehranjevale uravnoteženo ter čim bolj pestro in raznoliko ter imele redne obroke hrane (Koletzko in sod., 2010).

Prehrana med nosečnostjo, dojenjem ter v zgodnjem življenjskem obdobju je izrednega pomena otrokovo kasnejše zdravje in razvoj (Koletzko in sod., 2019).

V zadnjih letih pa ugotavljajo vse večjo pomembnost maščobnokislinske sestave maščob za rast, razvoj in zdravje dojenčka (Koletzko in sod., 1992).

V obdobju odraščanja je pomembna pestrost prehrane ter da prehranski vnos prilagodimo starosti in potrebam posameznika (Koletzko in sod., 2012).

Sveže mleko vsebuje tudi sledi produktov lipolize, ki vključujejo proste maščobne kisline, mono- in digliceride (Koletzko in sod., 2001b).

Rdeča črta pomeni priporočeno dnevno energijsko vrednost maščob, ki je pri nosečnicah 30 %, tako kot pri vseh odraslih posameznikih (Koletzko in sod., 2007).

MK se lahko iz maščobnega tkiva do mlečnih alveol transportirajo v nezaestreni obliki, vezane na albumin (Koletzko in sod., 2001).

Nosečnice in doječe matere se morajo izogibati tudi surovi in prekajeni ribi oz. morskim sadežem (Koletzko in sod., 2013a).

Dolgoročni vpliv prehrane na kasnejši razvoj otroka strokovno imenujemo presnovno programiranje oziroma presnovni vtis (Koletzko in sod., 2012).

Rdeča črta predstavlja delež skupne prehranske energije v obliki maščob priporočen za doječe matere (Koletzko in sod., 2007).

Maščobnokislinska sestava materinega mleka se uporablja kot model za sestavo otroških mlečnih formul (Koletzko in sod., 1992).

Takšen vnos sicer noseče ženske oz. matere zagotovijo z vnosom 1-2 porcij malih mastnih rib na teden (Koletzko in sod., 2007).

Narašča tudi med podojem in je ob koncu podoja 2- do 3-krat višja kot ob začetku podoja (Koletzko in sod., 2001b).

Študije kažejo na povezavo med predčasnim porodom in povečanim vnosom trans maščobnih kislin (Koletzko in sod., 1992).

Primerna prehrana otrok je temeljnega pomena za otrokovo zdravje od rojstva do odraslosti (Koletzko in sod., 2019).

Izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca starosti dojenčkom zagotavlja optimalno zdravje, rast in razvoj (Koletzko in sod., 2020).

Doječih mater, ki so s povprečnim dnevnim vnosom maščob presegle priporočenih 30 % (Koletzko in sod., 2007), je bilo kar 74 % vseh sodelujočih.

Kar 64 % nosečnic je v povprečju preseglo priporočeni dnevni vnos energijskega deleža maščob, to je več kot 30 % (Koletzko in sod., 2007).

Del maščob nastane v mlečni žlezi z endogeno sintezo iz glukoze (Koletzko in sod., 2001b).